Študija predstavlja strokovno podlago za pripravo delovnega načrta Baltsko-jadranskega koridorja. Delovni načrt je izdelal evropski koordinator, prof. Kurt Bodewig, skupaj s predstavniki Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije, Italije in Slovenije na osnovi posvetovanja v obliki foruma. Študija obravnava koridor kot 1.800 km dolgo intermodalno infrastrukturo med baltskim in jadranskim bazenom, ki med seboj povezuje 13 urbanih vozlišč skupaj z njihovimi letališči, 10 morskih in rečnih pristanišč in okoli 30 železniško-cestnih terminalov. Z izjemo železniških prehodov skozi Alpe v Avstriji je infrastruktura koridorja neprekinjeno povezana in v delovanju. Kapaciteta koridorja trenutno še ne predstavlja ovire. V prihodnje lahko zastoje pričakujemo predvsem na urbanih vozliščih in na posebnih železniških odsekih, (kar je odvisno tudi od izvajanja politik pospeševanja uporabe železnice). Upoštevajoč infrastrukturne parametere, ki jih določa uredba 1315/2013, je treba vzdolž koridorja odpraviti številne pomanjkljivosti in tako zagotoviti ustrezno infrastrukturno skladnost. Nadgradnja in modernizacija koridorske infrastrukture je potrebna predvsem na področju čezmejnih odsekov, “last mile” povezav do vozlišč ter na omrežjih v kohezijskih državah. Identificiranih je bilo več kot 350 projektov, ki pokrivajo celoten spekter identificiranih kritičnih področij, vključno z uvedbo popolnega delovanja ERTMS, ki ga realno še ni pričakovati do leta 2030. Poleg razvoja inteoperabilnosti, izboljšanja intermodalnosti ter odprave administrativnih in operativnih ovir bi kazalo posvetiti posebno pozornost projektom za pospeševanje sodelovanja, raziskav in inovacij.