Predstavitev

Raziskovalni projekti

Razvita orodja

Dogodki in aktivnosti

Obvestila

Uživajte poletje, vrnemo se jeseni. Cool

Izvedljivost obratovanja Letališča Maribor po načelu javno zasebnega partnerstva (2008)

 NASLOV Izvedljivost obratovanja Letališča Maribor po načelu javno zasebnega partnerstva
 NAROČNIKMinistrstvo RS za promet
 NOSILEC PROJEKTAdr. Stanislav BOŽIČNIK
 ČASOVNI OKVIR11. 2. 2008 – 7. 5. 2008


Poročilo o zaključku projekta

Direktorat za civilno letalstvo je s študijo želel pridobiti kompleksen pregled nad vsemi bistvenimi pogoji, ki vplivajo na poslovanje Letališča Maribor.

Cilji študije so bili:

  • ugotovitev najprimernejše oblike razvoja in obratovanja letališča,
  • ugotovitev tržnih niš in
  • priprava ustreznih dokumentov za realizacijo.

V ta namen so bile pregledane in uporabljene vse do tedaj pripravljene študije, ki so obravnavale to problematiko. Na podlagi zbranih in uporabnih podatkov in zaključkov, primarnih raziskav o splošnih razvojnih trendih na področju letalstva v svetu, Evropi in Sloveniji ter na podlagi podatkov o razvojnih značilnosti majhnih letališč so bili v študiji oblikovani splošni zaključki, smiselni za letališče Maribor.

Posebna pozornost je bila posvečena ekonomiki poslovanja letališča. Izračunan je bil potreben obseg prometa, ki omogoča pokrivanje stroškov iz tekočega poslovanja z upoštevanjem stroškov amortizacije vseh letaliških objektov in brez njih. V sklepnem delu pa so bili proučeni pogoji, pod katerimi bi bilo smiselno izvesti naložbe v letališče Maribor, ter možna dinamika izvajanja teh naložb.

Kompleksna obravnava vseh elementov ekonomike poslovanja letališča, tržišča in tržnih razvojnih možnosti, potencial povpraševanja po letalskem prevozu, splošne stopnje rasti letalskega prometa in konkurenčnega okolja je bila pripravljena z namenom zagotovitve odgovora na vprašanje, ali obstoječ model javno-zasebnega partnerstva ustreza vsem zahtevam o odnosih med državo ter zasebnim partnerjem, ali pa bi ga kazalo zasnovati na novih osnovah. Če naj bo javno-zasebno partnerstvo uspešno in dolgoročno, mora zagotavljati ustrezne ekonomske učinke iz poslovanja. Študija je ugotovljala, ali so ti učinki zadovoljivi ali ne, in na podlagi ekonomskih meril predlagala ukrepe za možno dokončno rešitev zapletenih in dolgotrajnih težkih ekonomskih razmer letališča Maribor.

Ključne ugotovitve študije so bile naslednje:

  • Letališče Maribor se od začetka devetdesetih let sooča s težavami v poslovanju. Obseg prometa je nestalen in se v povprečju giblje na ravni okoli deset tisoč potnikov, kar je daleč pod ekonomsko upravičenim obsegom poslovanja, obseg tovornega prometa je zanemarljiv. V vsem času svojega več desetletnega poslovanja letališče Maribor nikoli ni doseglo obsega poslovanja, ki bi zagotavljal pokrivanje vseh stroškov.
  • Neuspešno je tudi sodelovanje z zasebnim sektorjem, saj je analiza sodelovanja pokazala, da se obseg prometa tudi s pomočjo zasebne iniciative ni povečal.
  • Mariborsko letališče ne ustreza nobenim merilom, ki so v zadnjih letih botrovala hitremu razvoju peščice malih letališč v Evropi: ne oskrbuje svetovno pomembne turistične destinacije in ne funkcionira kot regionalno letališče dovolj velikega in gospodarsko naglo razvijajočega se zaledja.
  • Obeti za nadaljnji razvoj letališča so slabi. Letališče je umeščeno med tri okoliška konkurenčna letališča (Gradec, Zagreb, Ljubljana), ki so dosegla obseg potniškega prometa (preko1 milijon potnikov), ki pomeni prag za stabilno delovanje, obenem pa še razpolagajo s prostimi letališkimi zmogljivostmi. Potnike iščejo prav na območju, ki se pogojno označuje kot gravitacijsko območje mariborskega letališča.   
  • Analize so dokazale, da letališče ne bi doseglo točke pokritja niti, če bi uspelo pritegniti vse potencialne potnike iz okoljskih regij, zlasti v primeru izvedbe vseh načrtovanih investicij.

Izhajajoč iz ugotovitev študije je kot najustreznejša oblika javno-zasebnega partnerstva bila predlagana ustanovitev komanditne (dvojne družbe), ki najbolje pokriva potrebe javno-zasebnega partnerstva in optimalno združuje interese zasebnega in javnega sektorja.

Glede obsega in dinamike investicij v letališko infrastrukturo je bilo ugotovljeno, da le-te niso ekonomsko upravičene, vse dokler obseg prometa na letališču ne bo zahteval ustrezne širitve. Če se država odloči za nadaljevanje aktivnosti na letališču Maribor in za aktivno pomoč prek družb, ki so v njeni večinski lasti, je ekonomsko sprejemljiva edino investicija v usposobitev terminala za normalno poslovanje v dosedanjem obsegu, vse dokler obseg prometa ne doseže vsaj prvega praga zagotavljanja ekonomsko upravičenega obsega poslovanja.

Naročniku študije je bilo danih več možnosti glede nadaljnega razvoja letališča:

  • Letališko dejavnost v omejenem obsegu (sprejem in odprava letal splošne kategorije) prenesti na Letalski center Maribor.
  • Nepremičnine nameniti drugim gospodarskim dejavnostim.
  • Podaljšati pogodbo s sedanjim partnerjem, kolikor dolgo je mogoče, saj le-ta danes krije izgubo iz tekočega poslovanja letališča.
  • Mariborsko letališče je opredeljeno v državnih razvojnih dokumentih. Če država vztraja pri nadaljnjem poslovanju letališča Maribor, je treba predvsem ugotoviti, da letališče samo od sebe ne bo nikoli uspelo pritegniti dovolj prometa, da bi pokrilo stroške poslovanja. Kazalo bi uvesti dva možna ukrepa, in sicer:
    • zagotoviti stalni vir pokrivanja izgube, pri čemer bi morda lahko k temu pritegnili tudi regijo oziroma lokalne skupnosti, in
    • prenesti na mariborsko letališče del letalskega prometa, ki je potreben, da letališče pokriva vsaj osnovne stroške poslovanja (brez amortizacije letališke infrastrukture).
  • V primeru, da se država odloči za prenos dela letalskega prometa na letališče Maribor, je bila predlagana izbira novega partnerja - takega, ki razpolaga z dovolj velikim kadrovskim, izkustvenim, marketinškim in gospodarskim potencialom, da bo lahko zagotavljal potreben obseg  prometa za pokrivanje tekočih stroškov poslovanja. Najprimernejši partner v Sloveniji bi bil Letališče Ljubljana.

Nacionalni projekti - aktualni

ION (2018-2021)

Integracija navigacije v zunanjem okolju in zaprtih prostorih
 

Nacionalni projekti - izvedeni

Prijava uporabnika