Končno poročilo o zaključku projekta Projekt

CORELOG se je osredotočil na področje medpodjetniškega logističnega sodelovanja kot nove oblike in možnosti za optimiranje logističnih stroškov (slovenskih) podjetij.

V okviru projekta so bili: analizirani logistični tokovi sodelujočih držav, predlagani ukrepi za racionalizacijo logističnih procesov v smislu nižjih stroškov, boljšega izkoriščanja transportnih sredstev, sodelovanja na področju skladiščenja, sodelovanja pri poenotenju informacijskih sistemov, poenotenju nabavnih in prodajnih tokov in na področju iskanja sonaravnih oblik tovornega prometa. Primerjalno je bila proučena nacionalna zakonodaja in iz tega izhajajoči ukrepi vezani na področje logistike. Proučene so bile tudi možnosti in smiselnost sprejetja poenotenih ukrepov za doseganje optimalnih logističnih ciljev, v prvi vrsti med sodelujočimi državami in tudi širše v EU.

Praktična uporabnost analiziranih ukrepov je bila preizkušena na vzorcu izbranih podjetij Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS). Analiza logistike v sodelujočih podjetjih je bila osnova za kvalitativno in kvantitativno oceno možnih prihrankov, ki jih je mogoče realizirati na osnovi medsebojnega sodelovanja na področju logističnih operacij (združevanja tovornih tokov, povratne voženje, zbirni transport, boljše izkoriščanje transportnih sredstev, trajnostne rešitve na področju intermodalnega transporta itd).

Na osnovi analize obstoječega stanja na področju prometno-političnih ukrepov v sodelujočih državah je bil izoblikovan sklop novih predlogov ukrepov za pospeševanje in izboljšanje razvoja logistike v EU. Predlagani ukrepi so bili poslani v evaluacijo več kot 100 strokovnjakom iz celotne Evrope. Izvedena analiza je osnova za oblikovanje prometno-političnih ukrepov na nacionalni in mednarodni ravni.

Pričakovani in doseženi rezultati

Analiza logističnih procesov 21 podjetij članov ACS, ki je bila izvedena v okviru projekta Corelog, je pokazala, da so podjetja logistično različno razvita. Veliko podjetij že zaposluje logistične specialiste oziroma menedžerje, predvsem tista podjetja, ki so pomembno vezana na sodelovanje s partnerji v EU na logističnem področju, pa skoraj ne zaostajajo za velikimi partnerji v Zahodni Evropi.

Veliko analiziranih podjetij razvojno še ni doseglo ravni, ki bi jim omogočila povezovanje in optimiranje logističnih tokov znotraj podjetja. Logistični procesi so še pogosto ločeni in razmeroma samostojno obravnavani v prodaji, nabavi in ponekod tudi v proizvodnji, tako da o izkoriščanju sinergijskih učinkov, ki bi izhajali iz enotnega obravnavanja logističnih procesov, na ravni podjetja še ne moremo govoriti.

Rezultati mednarodne analize kažejo, da je treba v prihodnje logistične prihranke in rešitve iskati predvsem v povezovanju logističnih procesov znotraj in med podjetji. Podjetja, ki so vključena v ACS, imajo iz tega zornega kota določeno prednost, saj so med seboj že povezana in bi lahko izkoristila potencialne sinergijske učinke, ki bi nastali kot posledica sodelovanja na področju logističnih procesov. Ta ugotovitev je še toliko pomembnejša, saj si podjetja neposredno s svojimi proizvodnimi programi ne konkurirajo.

Gotovo bi vzpostavitev skupnega informacijskega sistema znotraj ACS, ki bi vsaj delno omogočil poenotenje naročanja in izvajanje transportnih storitev, predstavljal pomemben korak naprej. Tak sistem bi lahko omogočil povečanje izkoriščenosti transportnih sredstev, poenotil transportne tarife, omogočil delno povezovanje nabavnih in prodajnih transportnih poti, delno bi omogočil zmanjšanje števila praznih voženj itd.

Primeri dobrih praks iz tujine kažejo, da se zaradi ostrih konkurenčnih pogojev na trgu in nuje po zmanjšanju logističnih stroškov veliko podjetij odloča za medsebojno sodelovanje in to predvsem na področju združevanja transportnih procesov.

Ocena je pokazala, da bi lahko 21 podjetij članic ACS, ki letno prepeljejo milijon ton tovora, z izkoriščanjem različnih opredeljenih in predlaganih racionalizacijskih možnosti in sodelovanjem na področju transportnih procesov skupno na letni ravni prihranila približno 6 milijonov evrov. To pa je znesek, nad katerim se že kaže zamisliti.

Predlagan model informacijskega sistema