 |
Podroben opis programa (vloga za akreditacijo)
SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
• Vrsta programa: 1. stopnja, visokošolski strokovni
• Naziv programa: Gradbeništvo (splošno)
• Trajanje študija: 6 semestrov (tri leta), vključujoč diplomsko delo, skupaj 180 ECTS kreditnih točk
• Strokovni naziv: diplomirani inženir/ka gradbeništva (VS)
- Program je splošni gradbeniški, ki glede na potrebe in želje študentov in delodajalcev z izbirnimi moduli in predmeti omogoča še pridobitev določenih specialnih znanj
- Program je posodobljen v skladu z bolonjskim procesom in je akreditiran
Program je mednarodno primerljiv s sodobnim priznanimi prvo stopenjskimi programi za splošno gradbeništvo, ki tudi dajejo priznano bachelorsko stopnjo izobrazbe. Vsi ti programi izpolnjujejo zahtevane evropske standarde, ki med drugim zahtevajo, da je obseg programa ovrednoten s 180 ECTS točkami (1 ECTS točka predstavlja 30 urno obremenitev študenta, ki vključuje tudi prisotnost in sodelovanje na predavanjih, vajah itd). Posebna podobnost programa je s programi:
1. Fachhochschule Technikum Kaernten, (FHK)
(Spittal an der Drau, Villach, Feldkirchen)
Bachelorstudium im Bereich Bauingenieurwesen,
Avstrija
Bauwesen - Ingenieurbau
http://www.fh-kaernten.at/
2. Zürcher Fachhochschule Winthertur, (ZHW)
(Wintherthur, Zuerich)
Švica
Bauingenieurwesen
http://www.zhwin.ch/index.php
3. Fachhochschule Bielefeld , (FHB)
(Bielefeld, Minden)
Nemčija
Bauingenieurwesen
http://www.fh-bielefeld.de/
4. Fachhochschule Wiesbaden, (FHW)
(Wiesbaden),
Nemčija
Studienbereich Bauingenieurwesen
http://fh-web1.informatik.fh-wiesbaden.de/
Temeljna izhodišča in cilji
• Program v obveznem delu daje splošno praktično usmerjeno gradbeno izobrazbo (160 ECTS), poglobljena specialna znanja pa so zajeta v izbirnih modulih in predmetih, ki predstavljajo skupaj 20 ECTS oziroma 11,1% vse študentove obveznosti. Tako sestavljen program omogoča študentu večjo preglednost gradbene problematike, učinkovitejše sodelovanje pri reševanju kompleksnejših gradbenih problemov, večjo fleksibilnost pri zaposlovanju in po potrebi lažje pridobivanje raznih specialnih znanj. S tem je takšen program, posebno za Slovenijo, ki je relativno majhno gospodarstvo, primernejši kot bolj specialni programi kjer je učinkovita zaposlitev samo v okviru dela na specialnem področju.
• Izobraževanje dovolj široko razgledanega diplomanta, ki bo pri reševanju predvsem praktičnih inženirskih problemov samostojen ter sposoben komuniciranja in povezovanja delovanja strokovnjakov različnih področij, ki sodelujejo pri optimalni realizaciji praktičnih nalog, ki so v okviru ali pa se prepletajo z gradbeništvom. Zato program podaja tudi netehnična znanja, kot so znanja iz prava, ekonomije, informatike, tujega jezika, itd., ki jih je treba upoštevati pri reševanju nekaterih gradbenih problemov.
• Program je usmerjen v praktično in inovativno reševanje praktičnih problemov, kjer se pri pridobivanju znanja izhaja iz analize konkretnih praktičnih problemov, nato se uvede abstrakcija in znanje razširi na splošno veljavne principe in teorije.
• Program študentom razvija kritično in inovativno miselnost ter jih usposobil za korektno in sodobno reševanje enostavnejših in običajnih praktičnih problemov v gradbeništvu – diplomant bo dovolj jasno poznal katere naloge lahko samostojno in pravilno izvede. Zahteve naloge, ki pa presegajo okvir njegovega znanja, bo sposoben formulirati in predati v reševanje ustreznim strokovnjakom.
• Poudarek razvijanju sposobnosti za razumevanje in reševanje praktičnih problemov z upoštevanjem veljavne slovenske in evropske normative in regulative v gradbeništvu. Z izbirnimi moduli in izbirnimi predmeti program omogoča, da bodo študentje dobili poglobljena posebna strokovna znanja.
• Z delom na celovitih praktičnih projektih tekom študija ter usposabljanjem v gospodarstvu se bodo študentje seznanili s praktičnimi problemi in njihovimi rešitvami ter se usposabljali za njihovo reševanje.
• Študijski program daje dovolj osnovnega splošnega teoretičnega znanja, splošnega in posebnega strokovnega znanja in dela na praktičnih projektih, da se bo diplomant sposoben vključiti v teamsko delo kjer je treba povezovati specifična znanja in specialnosti s področja gradbeništva.
Struktura in potek študija
Vsak semester študija je ovrednoten s 30 ECTS točkami. Semester predstavlja 15 tednov kontaktnih ur. Z ozirom na dejstvo, da semester predstavlja v povprečju 359 kontaktnih ur, predstavlja tedenska obremenitev študenta približno 24 kontaktnih ur. Skupno število kontaktnih ur v celotnem programu znaša 2155. Po letnikih so kontaktne ure relativno enakomerno razporejene: 805 ur v 1. letniku, 770 v 2. letniku in 580 v 3. letniku. Tako obseg samostojnega dela študentov narašča z letniki. Po letniku je v povprečju 718 kontaktnih ur.
Študij je tematsko sestavljen iz pet delov:
1. Prvi del je splošni teoretični del iz naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin in se odvija v glavnem v prvem letniku študija. Študent osvoji znanja iz naravoslovno-matematičnih predmetov ter računalništva in informatike, ki predstavljajo osnovo za kasnejšo nadgradnjo znanja iz inženirskih vsebin.
2. Drugi del vsebuje osnovna znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke (stavbarstvo, uvod v gradbeništvo, materiali, mehanika, geologija in mehanika tal, mehanika tekočin, statična analiza gradbenih konstrukcij,...) in se odvija v glavnem v drugem letniku študija. Študent pridobi potrebna osnovna splošna znanja iz teoretičnih osnov strokovnih predmetov vendar s poudarkom na uporabo pri praktičnih aplikacijah. Že s temi znanji je študent sposoben rešiti enostavne oziroma idealizirane inženirske probleme z uporabo sodobnih matematičnih in inženirskih metod.
3. Tretji del, ki se odvija v tretjem letniku študija, predstavlja znanja iz strokovnih gradbenih predmetov (betonske, jeklene, lesene konstrukcije, zemeljska dela, hidrotehnika, projektiranje prometnic, gradbena fizika, gradbena informatika, ekonomika, organizacija in tehnologija grajenja, urbanistično planiranje, ...). Vsebine predstavljajo aplikacijo pridobljenih teoretičnih znanj iz prvega in drugega dela študija. S temi znanji je študent sposoben samostojno rešiti zmerno zahtevne strokovne probleme gradbene stroke.
4. Četrt del. Študentje pod mentorskim vodstvom izdelajo projektno dokumentacijo virtualnega ali pa dejanskega praktičnega projekta, ki je glede zahtev in obsega uokvirjen z Zakonom o graditvi objektov. Ta se odvija v štirih fazah, razporejenih od 3 do 6 semestra, ki so skladne s tem kako študentje pridobivajo potrebno znanje pri strokovnih predmetih. S tem projektom se študentje naučijo izdelovati projekte kjer povežejo pridobljeno znanje, ga praktično aplicirajo in povežejo z izkušnjami iz obvezne prakse.
Ti štirje tematski sklopi so obvezni za vse študente in zagotovijo študentu splošno gradbeno znanje. Po tem obveznem delu programa je študent enakomerno dobro pripravljen za vse gradbene specializacije – ker je osnovni koncept programa splošno gradbeniški, v tem delu ni posebej favorizirano nobeno izmed predmetnih področij.
5. Peti del. Izbirni moduli in predmeti, ki so vsi v tretjem letniku študija, predstavljajo skupno 11% vrednosti kreditnih točk celotnega programa, torej 20 ECTS. Izbirni moduli so Operativno gradbeništvo, Gradbene konstrukcijske, Prometne gradnje in Hidrotehnika, ki so sestavljeni iz več predmetov iz področja, ki ga opredeljuje ime modula. V teh modulih študentje pridobijo poglobljena in nadaljnja strokovna znanja. Študent mora izbrati enega izmed modulov in se s tem odločiti za določeno mero specializacije, pri izbiri pa mu svetuje mentor. Moduli imajo različno število ECTS vendar pa zaokroženo na 10, 15 ali 20 ECTS. Strukturiranost in pogojnost izbire znotraj modula je opisana pri vsakem modulu posebej. Ko študent izbere enega izmed modulov, mora v okviru tega modula izbrati toliko predmetov, da zbere za ta modul predpisano število ECTS točk. Če z obveznim delom in modulom študent še ne zbere 180 ECTS točk, mora to dopolniti še z izbirnimi predmeti.
Vpisni pogoji:
V visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa (predvsem v primeru večjega števila prijav kot je vpisnih mest), bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi 60% točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk.
Vpisna mesta:
|
Gradbeništvo – visokošolski strokovni program
|
|
|
Redni
|
Izredni
|
|
- Maribor
|
60
|
20
|
|
- Celje
|
40
|
-
|
Priznavanje znanj, pridobljenih pred vpisom v študijski program
Študentom se v procesu izobraževanja na 1. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 15 točk ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Gradbeništvo. Študentom se v procesu izobraževanja na 1. stopnji prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin tudi iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 točk ECTS, ki pa lahko nadomestijo obveznosti samo pri izbirnih predmetih študijskega programa.
Zaposlitvene možnosti
Cilj študija gradbeništva na Univerzi v Mariboru je, da bi skladno s potrebami razvoja našega gospodarstva izobraževali na ravni gradbenega inženirja Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Gradbeništvo«, ki bi bil usposobljen za izvajanje strokovnih in razvojnih opravil, ki zahtevajo tehniška in tehnološka znanja, združena z znanji organizacije in informatike. V skladu s cilji študija predlagane programa bo diplomant strokovnjak s tehniško-tehnološkimi znanji za načrtovanje, pripravo dela, organizacijo gradbišča, tehnoloških procesov gradnje investicijskih objektov, tehnoloških procesov izgradnje.
Diplomant bo usposobljen za kreativno in inovativno razreševanja praktičnih nalog v gradbeni stroki. Vseh področij zaposljivosti diplomanta ni moč predvideti ali natančno podati zato podajamo samo glavna:
• priprave in organizacije dela
• projektiranje investicijskih objektov – konstrukcijskega dela
• izgradnje objektov- operativne izkušnje
• nadzora pri izgradnji objektov
• varstva pri delu ob upoštevanju predpisov za varstvo okolja
• proizvodnja gradbenih materialov in elementov
• upravne službe na podočju oziroma v povezavi z gradbeno problematiko
…
Po pridobitvi ustreznih strokovnih izkušenj bo diplomant med drugim lahko opravljal kompleksnejša in/ali odgovornejša strokovna dela na področju gradbeništva kot vodja manjših gradbišč, projektant in načrtovalec, strokovnjak v lokalni ali državni upravi ter na drugih strokovnih delovnih mestih pri opravljanju zahtevnejših del povezanih z gradbeništvom.
Diplomant bo usposobljen, da se pripravi za opravljanje strokovnega izpita v skladu z zahtevami ZGO (Zakon o graditvi objektov). Ta izpit se zahteva za vsako legalno samostojno in odgovorno delo v gradbeništvu in ga organizira Inženirska zbornica Slovenije.
| |