Katedra za arhitekturo in prostor usklajuje izobraževalno dejavnost na področjih arhitekture in prostora ter s temi področji povezano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki jo izvajajo njeni sodelavci. Razvija ustrezne pripadajoče znanstvene discipline in skrbi za razvoj stroke in prenos spoznanj v prakso, ob prizadevanjih, da bi se le-ta sproti vključevala v pedagoški proces v okviru smeri Arhitektura. Gradi na kompleksnem povezovanju različnih strok, saj obsega področja, neposredno ali posredno povezana z gradbeništvom, ki vključujejo izrazito “prostorsko” komponento, značilno za področja  arhitekturne in urbanistične stroke, regionalnega planiranja tj. področja prostorskega načrtovanja, ki se jim pridružuje področje varstva okolja kot vedno pomembnejši segment trajnostnega razvoja v prostoru.  Posamezna predmetna področja  so po svoji vsebinski in programski usmeritvi medsebojno izrazito soodvisna, kar pogojuje paralelno dopolnjevanje kompleksnih vsebin.

 

Znanja, ki jih študent pridobi na predavanjih, laboratorijskih in računalniških vajah in med izdelavo izbranega diplomskega dela, obsegajo po posameznih področjih splošna in specifična znanja, potrebna  za različna dela v gradbeni operativi, kot so vodenje gradbišč, nadzor nad gradnjo objektov in tehnično-tehnološke službe, zlasti pa pri delu v projektivnih organizacijah s področja gradbeništva, prometa, prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja ter v upravnih službah in javnih agencijah s področja urejanja prostora in varstva okolja.

 

Predmetna področja katedre so vključena v dodiplomske študijske programe vseh treh smeri Fakultete za gradbeništvo: Gradbeništva, Prometa in interdisciplinarnega študijskega programa Gospodarskega inženirstva gradbeniške usmeritve. Njihovo izvajanje poteka v okviru univerzitetnega študijskega programa (Gradbeništvo, Promet in Gospodarsko inženirstvo gradbeniške usmeritve) in visokošolskega strokovnega študijskega programa (Gradbeništvo in Promet). Posamezne vsebine predmetnih področij katedre so vključene tudi v   podiplomski  študijski program Organizacija, tehnologija in ekonomika grajenja (Vpliv prostorskih razmer na  graditev objektov) ter program Prometna infrastruktura (Prostorsko planiranje prometnih sistemov).

Obvezni predmeti:  stavbarstvo, prometni objekti in prostor, varstvo okolja,  prometna ekologija

Izbirni predmeti:  urejanje prostora, regionalno planiranje

 

Obvezni predmeti:  stavbarstvo s tehničnim risanjem, prometni objekti in prostor, varstvo okolja,  prometna ekologija

Izbirni predmeti: urbanistično planiranje, regionalno planiranje

 

Smer: Organizacija, tehnologija in ekonomika grajenja

Predmet: Vpliv prostorskih razmer na  graditev objektov

Smer: Prometna infrastruktura

Predmet: Prostorsko planiranje prometnih sistemov

Znanstvenoraziskovalno delo poteka v največji meri v okviru naslednjih področjih evropske klasifikacijske sheme znanstvenih področij:

·         T 230      Visoke gradnje                  

·         T 240      Arhitektura, oblikovanje notranjosti

·         T 260      Prostorsko planiranje -  Načrtovanje mest in podeželja

·         T 270      Okoljska tehnologija, nadzor onesnaževanja - Okoljska kemija

 

Tekoče razvojno raziskovalne aktivnosti obsegajo tako naloge in projekte s področij prostorskega načrtovanja na ravni države pretežno naročnika Ministrstva za okolje in prostor  oz. Urada za prostorski razvoj, kakor tudi Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki je tudi sofinancer mednarodnih projektov pod okriljem Evropske komisije. V okviru Katedre za stavbarstvo, prostorsko načrtovanje in varstvo okolja deluje Raziskovalna skupina za urbani razvoj in varstvo okolja, ki jo vodi doc. dr. Metka Sitar.         

Posamezni člani Katedre za stavbarstvo, prostorsko načrtovanje in varstvo okolja so izvajalci oz. sodelavci pri različnih strokovnih opravilih in nalogah; med njimi so: 

 

Katedra si prizadeva za informiranost in transparentnost svojega razvojno raziskovalnega in strokovnega dela, pa tudi objavo rezultatov dela študentov v okviru pedagoškega procesa s ciljem, da z njimi seznani strokovni, pa tudi širši krog zainteresiranih v sodelovanju z mediji in objavami v strokovnih časopisih in revijah ter spletnih straneh.   

 

Redni sodelavci:                      

                                                      pred. Vesna Žegarac Leskovar, univ. dipl. inž. arh.
                                                      asist. Marko Jaušovec, univ. dipl. inž. arh.

                                                      doc.dr. Igor Sapač, univ. dipl. inž. arh.

                                                 

Pogodbeni sodelavci:           izr. prof. Vojko Pogačar, akad. slikar 
                                                   izr.prof.  Aleš Prinčič, univ. dipl. inž. arh.
                                                   asist. Eva Sapač, univ. dipl. inž. arh.

 Strokovnjaki iz prakse:       Nande Korpnik, univ. dipl. inž. arh.
                                                   asist. Tomaž Jelovšek, univ. dipl. inž. Arh.
                                                   asist. Igor Sapač, univ. dipl. inž. arh.